Nastavitve piškotkov

Nastanitev

Lastnik nepremičnine v Sloveniji lahko postanete le ob pogoju vzajemnosti, zato je najem stanovanja najpogostejša oblika nastanitve. Določena podjetja, predvsem v gradbeništvu, svojim delavcem nudijo nastanitev tudi v t. i. samskih domovih. Cenovno ugodnejši najem neprofitnih stanovanj je na voljo le slovenskim državljanom.

Cene najema stanovanj v Sloveniji

so zelo različne, najdražja so stanovanja v večjih mestih. Pri iskanju stanovanja si lahko pomagate s ponudbami številnih nepremičninskih agencij na internetu. Ena od bolj obiskanih strani je www.nepremicnine.net, kjer so zbrane ponudbe agencij kot tudi zasebnih ponudnikov iz vse Slovenije. Prav tako lahko najdete oglase v številnih dnevnih časopisih ali posebnih časnikih, namenjenih izključno oglasom. Nemalokrat pri najemu stanovanja lastniki zahtevajo predplačilo od treh do šest mesecev ter varščino. Če boste stanovanje iskali prek agencije, morate računati tudi na plačilo provizije tej.

Najem stanovanja se opravi s sklenjeno najemno pogodbo med vami in lastnikom stanovanja. Če ne uporabite obstoječega obrazca in pogodbo sestavi lastnik stanovanja ali vi sami, morajo biti v njej opredeljeni vsaj:

  • opis stanovanja, lega, površina, struktura, komunalna opremljenost, leto zgraditve ter način uporabe stanovanja;
  • identifikacijska oznaka iz katastra stavb;
  • ime in priimek lastnika, davčna številka lastnika, ime in priimek najemnika in oseb, ki bodo skupaj z najemnikom uporabljale stanovanje;
  • odpovedni razlogi, ki jih določa 103. člen stanovanjskega zakona;
  • vrsta najema po kategorijah najemnih stanovanj;
  • določbe o medsebojnih obveznostih pogodbenih strank pri uporabi in vzdrževanju stanovanja ter skupnih delov stanovanjske stavbe ali večstanovanjske stavbe;
  • višina najemnine ter način in roki plačevanja;
  • način plačevanja in obseg stroškov, ki niso zajeti v najemnini in se nanašajo na stroške za dobavljeno elektriko, vodo, daljinsko ogrevanje stanovanj in podobno (individualni obratovalni stroški), ter stroški za obratovanje skupnih delov stanovanjske ali večstanovanjske stavbe (skupni obratovalni stroški);
  • določbe o načinu uporabe stanovanja ter o tem, na kakšen način in v kakšnih časovnih razdobjih bo lastnik preverjal pravilno uporabo stanovanja;
  • čas trajanja najemnega razmerja, če se stanovanje oddaja za določen čas;
  • način predaje stanovanja.

 

Dijaški, študentski domovi

Dijaki in študentje, ki se šolajo zunaj svojega kraja prebivanja, lahko ob izpolnjevanju pogojev in prostih mestih prebivajo v dijaških oziroma študentskih domovih. Sočasno z razpisom za vpis v srednje oziroma višje strokovne šole je objavljen tudi skupen razpis prostih mest v vseh dijaških domovih. Dijaški domovi, ki ne zapolnijo kapacitet z dijaki, lahko sprejmejo tudi študente.

Zaradi premajhnega števila prostih kapacitet v študentskih domovih je možnost nastanitve zagotovljena le naslednjim študentom iz tujine:

  • za izmenjalne štipendiste v programu CEEPUS in bilaterali

(gre za 3- do največ 9-mesečne izmenjave)
Informacije: CMEPIUS, Ob železnici 16, SI-1000 Ljubljana, tel. +386/0/ 1 586 42 51
info@cmepius.si, www.cmepius.si;

  • za Slovence brez slovenskega državljanstva, ki prejemajo štipendijo Republike Slovenije

Informacije: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendiranje
Dunajska cesta 22, SI-1000 Ljubljana, tel.: +386 /0/ 1 434 10 92
info@sklad-kadri.si, www.sklad-kadri.si;

  • izmenjevalni programi EU – Erasmus

Informacije: Univerza v Ljubljani, Mednarodna pisarna, tel.: +386 /0/ 1 241 85 90
katja.cerjak@uni-lj.si, http://www.uni-lj.si .

 

Če ne spadate v eno od navedenih skupin študentov, lahko poskusite poiskati nastanitev v katerem od dijaških domov, ki niso polno zasedeni in sprejemajo tudi študente. Prav tako si lahko prek oglasov poiščete namestitev pri zasebnikih, ki oddajajo sobe. Za pomoč in nasvete pri iskanju nastanitve se lahko obrnete tudi na študentske organizacije - http://www.studentska-org.si/index.php/Organizacijske-oblike-SOS.html